Simpozij o zgodovini vojaškega in športnega sabljanja ob 100. letnici prve slovenske olimpijske medalje

Fotodokumentacija Narodnega muzeja Slovenije

Narodni muzej Slovenije in Vojaški muzej Slovenske vojske v sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije sredi decembra 2012 pripravljata simpozij o vojaškem in športnem sabljanju z naslovom »Sabljanje. Veščina, tradicija, šport.«. Ob tej priložnosti bo izšel tudi zbornik z istim naslovom, v katerem bodo slovenski strokovnjaki predstavili zgodovinski oris vojaškega in športnega sabljanja do druge svetovne vojne. Simpozij in zbornik obeležujeta 100. obletnico prve slovenske olimpijske medalje, ki jo je osvojil sabljaški mojster Rudolf Cvetka kot član avstrijske olimpijske reprezentance. Sočasno bo odprta tudi razstava Narodnega muzeja Slovenije in Vojaškega muzeja SV v obliki spletne predstavitve zgodovine vojaškega in športnega sabljanja na Slovenskem in prilagoditev stalne postavitve Športne zbirke Rudolfa Cvetka za slepe in slabovidne. 

V soboto 17. novembra mineva 132 let od rojstva Rudolfa Cvetka, prvega slovenskega dobitnika olimpijske medalje, ki je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebrno medaljo v ekipnem tekmovanju s sabljo.

Avstrijska sabljaška ekipa v postavi Richard Verderber, Otto Herschmann , Friedrich Golling, Andreas Suttner, Albert Bogen, Reinhold Trampler in Rudolf Cvetko se je zanesljivo uvrstila v finale, kjer jih je po ogorčenem boju premagala madžarska vrsta.  Tekmovanje posameznikov s sabljo, kjer je Cvetko veljal za enega od favoritov olimpijskega turnirja, je bilo v zadnjem trenutku preloženo. Avstrijska reprezentanca se je 17. julija odpravila proti domu, saj ji je potekel dopust. Cvetko je bil razočaran, ker se kot športnik ni mogel pomeriti z najboljšimi sabljači v svoji paradni disciplini.

Rudolf Cvetko se je kot vodja Jugoslovanske sabljaške olimpijske reprezentance udeležil tudi olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu. V dvanajstčlansko olimpijsko reprezentanco so se uvrstili štirje Cvetkovi učenci, ki so dali pomemben prispevek k uspešnemu nastopu celotne ekipe: Marijan Pengov, Mirko Koršič, Edo Marion in Ivka Tavčar. V floretu so se jugoslovanski sabljači med osemnajstimi nastopajočimi državami uvrstili na 7.–12. Mesto. Na 11. olimpijskih igrah je slovenski sabljaški šport dosegel drugi najodmevnejši mednarodni uspeh.

Cvetkovo športno kariero je bilo mogoče podrobneje osvetliti šele po letu 2003, ko so dediči predali njegovo dediščino Narodnemu muzeju Slovenije. Del njegove zapuščine je bil prvič predstavljen javnosti na razstavi »Rudolf Cvetko – prvi slovenski olimpionik«, ki je bila na ogled od 25. maja do 28. avgusta 2006. Med gradivom, ki osvetljuje njegovo športno kariero, so bili javnosti prvič na ogled številni dokumenti, fotografije, medalje, plakete in diplome sabljaških turnirjev.

V Narodnem muzeju Slovenije so s strokovno pomočjo Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana jeseni 2012 prilagodil vsebine stalne postavitveŠšportne zbirke Rudolfa Cvetka za potrebe slepih in slabovidnih obiskovalcev. V pedagoške namene so bile izdelane kopije izbranih predmetov iz plastične mase, med njimi tudi kopija olimpijske medalje, ki so opremljene s kratkim razlagalnim napisom v braillovi pisavi. Pred vhod v razstavno dvorano je postavljen 3D zemljevid z legendo v braillovi pisavi, na tla pa je položen poseben trak, ki slepe in slabovidne obiskovalce vodi od osebnega dvigala do informativnega 3D zemljevida in naprej po razstavni dvorani.

Rudolf Cvetko je svojo kariero začel kot častnik avstro-ogrske vojske, po upokojitvi pa je nadaljeval s pedagoškim delom in postavil temelje slovenskemu sabljaškemu športu. Bil je tudi predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes Fakulteta za šport). Cvetkova športna kariera in njegova vztrajna ter uspešna vzgoja sabljaškega podmladka sta veliko pripomogli, da smo Slovenci sprejeli sabljaški šport za svojega. V anale slovenskega športa pa se je Cvetko zapisal kot prvi Slovenec z osvojeno olimpijsko medaljo. Olimpijski nastop kot vrhunec športne kariere mu je ostal kot najpomembnejša športna in osebnostna življenjska izkušnja, s katerim se mu je izpolnila želja, da v eliti izbranih športnikov predstavlja šport, ki ga ljubi, in državo, iz katere prihaja. Za svoje uspešno delo v športu je prejel vrsto priznanj, med drugimi Bloudkovo nagrado. Rojen je bil 17. novembra 1880 v Senožečah, umrl pa je 15. decembra 1977 v Ljubljani. 

---