POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 1912: PRVA SLOVENSKA OLIMPIJSKA MEDALJA

Poletne olimpijske igre 1912 (uradno Igre V. olimpijade) so potekale med 5. 5. in 27. 7. 1912 v Stockholmu na Švedskem. To so bile prve olimpijske igre, na katerih so sodelovali športniki iz vseh petih celin, ki so simbolizirane z olimpijskimi krogi ter zadnje olimpijske igre, na katerih so podelili čiste zlate olimpijske medalje. Tekmovalo je 2407 športnikov, od tega 48 žensk v 14 športnih panogah, 102 disciplinah. Iger se je udeležilo 28 držav. Igre je odprl švedski kralj Gustav V. Olimpijske igre v Stockholmu imajo v slovenski športni zgodovini prav posebno mesto. Iger se je kot prvi olimpijec iz Slovenije udeležil sabljač Rudolf Cvetko in tudi kot prvi Slovenec osvojil olimpijsko odličje (ekipno sablja, srebrna medalja).
 
Švedski prireditelji so v pripravo olimpijskih iger vložili ogromno truda in tako postavili kakovostna merila za vse naslednje prireditelje. Olimpijska ideja se je prvič razširila na vseh pet celin. Tehnični razvoj je privedel tudi do večje natančnosti. Tako so na Švedskem uvedli električno merjenje časov, kar je omogočilo izpis rezultatov na desetinko sekunde natančno. Poseben poudarek pa so namenili tudi izenačenim končnicam v tekih, kjer so uvedli fotografsko dokumentiranje. Stockholm pa je postregel tudi z nekaj novimi disciplinami. Tako so se športniki za olimpijska odličja prvič merili v modernem peteroboju, ki je vključeval: kros, sabljanje, jahanje, plavanje in streljanje. Pobudnik discipline je bil nihče drug kot Pierre de Coubertin.
 
Olimpijske igre v švedski prestolnici, kjer so se prvič zbrali predstavniki vseh petih celin, imajo v zgodovini slovenskega športa prav posebno mesto. V takratni avstrijski sabljaški ekipi, ki je osvojila srebrno odličje, je namreč nastopil Rudolf Cvetko, rojen leta 1880 v Senožečah. Pionir slovenskega sabljanja se je tako v zgodovino slovenskega športa zapisal kot prvi olimpijec in prvi dobitnik odličja. Slovenski sabljač je bil na igrah med favoriti za odličje, kajti leto pred OI na Švedskem je postal evropski prvaki v sablji in floretu, z avstrijsko reprezentanco pa je osvojil še dve drugi mesti. Bil je tudi med najizkušenejšimi v avstrijski vrsti, saj se je s sabljanjem začel ukvarjati že leta 1896 na vojaški akademiji v Trstu. Leta 1907 je postal državni prvak Avstrije, leta 1912 je osvojil drugo mesto v floretu in s sabljo. Med leti 1908 in 1910 je bil prvak avstrijske armade v obeh orožjih, leta 1912 pa je bil drugi.
 
Oktobra leta 2000, ob 120-letnici rojstva Cvetka, so v njegovem rojstnem kraju odkrili doprsni kip prvega slovenska dobitnika olimpijskega odličja. Z uspehom pod avstro-ogrsko zastavo je postavil pomemben temelj za slovenske olimpijce, na naslednje odličje pa je Slovenija čakala do iger v Parizu 1924, ko je telovadec Leon Štukelj osvojil zlato v mnogoboju in na drogu.
 
Rudolf Cvetko je bil z dušo in telesom sabljač. Znana je njegova misel da:
»Sabljanje ni le šport, temveč zelo težka in učinkovita šola za življenje!«

Avtor: SK Kamnik