Zgodovina
Sabljanje se je razvijalo v španskih, italijanskih ter francoskih šolah in je eden najstarejših olimpijskih športov. Na Slovenskem pa ga zasledimo že sredi 19. stoletja. Leta 1896 ga vključijo na olimpijske igre in je eden od štirih športov, ki so bili na vseh olimpijskih igrah.
Moderni športi se najbolj povezujejo z anglo-ameriškim svetom (19.in 20. stol). Uveljavi se beseda Sportsman- kmalu postaja tudi zaničevalna- za nekoga, ki samo uživa. Najprej naj bi pomenila- gentleman. Pri nižjih slojih so priljubljene borbe z živalmi, dirke z živalmi… Tu so se pojavljale stave- iz tega ne nastanejo moderni športi.
Igre so pritegnile tudi občinstvo- kolektiv, ki vzpodbuja k poenotenju. Dvoboj je star običaj razreševanja konflikotov. Povezuje s z božjimi sodbami- bile so naravni instrument, utemeljen na dvoboju. Borbe so potekale v zaprtem prostoru. Pomerila sta se po dva, ki sta bila v sporu. Poraženec je bil obsojen in to naj bi rešilo spor.
Krščanstvo je boj označevalo kot barbarstvo. Cerkev je skušala dvoboje preprečiti, vendar neuspešno.
Dvoboj je bil sestavni del plemstva. Prenaša se v družbo in postane simbol družbene diferenciacije.
Opravljal je tudi funkcijo integracije. V AO (avstro-ogrski) je bil dvoboj prisoten do 1911, ko ga je Franc Jožef prepovedal. Dvoboj je potekal s hladnim in strelnim orožjem.
SABLJA je hladno orožje, zamenja pa jo MEČ. Že v 15. stoletju se pojavijo šole in učbeniki za sabljanje (1. knjiga v Španiji). Sabljanje je bilo najbolj razvito v Italiji. Kasneje se z neko poroko prenese tudi v Francijo. V Evropi se pojavita francoska in italijanska šola. Pomembna je bila vojaška institucija pri Dunaju (Novo mesto). Širila je sabljanje v A-O. V njej je bil inštruktor naš prvi olimpionik RUDOLF CVETKO. Bil je avstrijski prvak- prvak Evrope. Sabljanje se razvije v šport in se s tem oplemeniti. Ni več borb!
Sabljanje ima več disciplin. MEČ, prvotno orožje je bil pretežak in neuporaben. Rapirji so bili tudi še na začetku težki. Kasneje so se jih začeli krajšat in postajali so lažji. Potem so uporabljali SABLJE. Še bolj tanko orožje, ki ima na vrhu zaščito pa so poimenovali FLORET.
Sabljati začnejo tudi ženske. Največ dvobojev je bilo s sabljo. Začnejo skrbeti tudi za varnost- maska, hlače- pumparice, neprebojna obleka. Floret- na njem temeljijo ostala orožja. Ugotovili so, da gibanje levo in desno ni učinkovito, zato so razvili 14m dolg ring. Iz borbe za čast, se razvijejo pravila- zadetek v trup- smrt. Meč- kamorkoli si zadet, vse velja.
Moderni športi se najbolj povezujejo z anglo-ameriškim svetom (19.in 20. stol). Uveljavi se beseda Sportsman- kmalu postaja tudi zaničevalna- za nekoga, ki samo uživa. Najprej naj bi pomenila- gentleman. Pri nižjih slojih so priljubljene borbe z živalmi, dirke z živalmi… Tu so se pojavljale stave- iz tega ne nastanejo moderni športi.
Igre so pritegnile tudi občinstvo- kolektiv, ki vzpodbuja k poenotenju. Dvoboj je star običaj razreševanja konflikotov. Povezuje s z božjimi sodbami- bile so naravni instrument, utemeljen na dvoboju. Borbe so potekale v zaprtem prostoru. Pomerila sta se po dva, ki sta bila v sporu. Poraženec je bil obsojen in to naj bi rešilo spor.
Krščanstvo je boj označevalo kot barbarstvo. Cerkev je skušala dvoboje preprečiti, vendar neuspešno.
Dvoboj je bil sestavni del plemstva. Prenaša se v družbo in postane simbol družbene diferenciacije.
Opravljal je tudi funkcijo integracije. V AO (avstro-ogrski) je bil dvoboj prisoten do 1911, ko ga je Franc Jožef prepovedal. Dvoboj je potekal s hladnim in strelnim orožjem.
SABLJA je hladno orožje, zamenja pa jo MEČ. Že v 15. stoletju se pojavijo šole in učbeniki za sabljanje (1. knjiga v Španiji). Sabljanje je bilo najbolj razvito v Italiji. Kasneje se z neko poroko prenese tudi v Francijo. V Evropi se pojavita francoska in italijanska šola. Pomembna je bila vojaška institucija pri Dunaju (Novo mesto). Širila je sabljanje v A-O. V njej je bil inštruktor naš prvi olimpionik RUDOLF CVETKO. Bil je avstrijski prvak- prvak Evrope. Sabljanje se razvije v šport in se s tem oplemeniti. Ni več borb!
Sabljanje ima več disciplin. MEČ, prvotno orožje je bil pretežak in neuporaben. Rapirji so bili tudi še na začetku težki. Kasneje so se jih začeli krajšat in postajali so lažji. Potem so uporabljali SABLJE. Še bolj tanko orožje, ki ima na vrhu zaščito pa so poimenovali FLORET.
Sabljati začnejo tudi ženske. Največ dvobojev je bilo s sabljo. Začnejo skrbeti tudi za varnost- maska, hlače- pumparice, neprebojna obleka. Floret- na njem temeljijo ostala orožja. Ugotovili so, da gibanje levo in desno ni učinkovito, zato so razvili 14m dolg ring. Iz borbe za čast, se razvijejo pravila- zadetek v trup- smrt. Meč- kamorkoli si zadet, vse velja.